Rešitev za izvajanje zakonskih zahtev Zakona o zaščiti prijaviteljev - ZZPri
Kontaktirajte nas
Dne
27. 1. 2023 je bil uveljavljen Zakon o zaščiti prijaviteljev (ZZPri), ki celovito ureja in ščiti
pravice prijaviteljev glede razkritja nepravilnosti in kršitev
predpisov v delovnem okolju, ne glede na to ali gre za zasebni ali
javni sektor. Ta zakon predstavlja implementacijo evropske Direktive (EU) 2019/1937 v slovensko zakonodajo.
Pomembnost
zakona se odraža v uvedbi učinkovitega mehanizma za prijavo kršitev
in v postopkih zaščite prijaviteljev, s čimer se nalaga podjetjem
in
organizacijam,
da vzpostavijo ustrezen sistem prijav. S
tem namenom
smo razvili
rešitev
MojZaupnik, ki vsebuje tudi programsko rešitev za evidentiranje prijav in obravnavo
prijavljenih kršitev. Aplikacija zagotavlja zaščito informacij
pred nepooblaščenim dostopom ter omogoča podjetjem, da izpolnijo
zahteve zakonodaje na učinkovit in zanesljiv način.
Rešitev MojZaupnik vam pripravi interni akt, izdela potrebne dokumente in svetuje pri imenovanju zaupnika, nudi strokovno pomoč med postopkom, vas obvešča o spremembah zakonodaje hkrati pa omogoča varno pošiljanje, beleženje in obdelavo prijav ter celotno komunikacijo med prijaviteljem (žvižgačem) in zaupnikom znotraj organizacije.
Aplikacija MojZaupnik omogoča tako prilagajanje funkcionalnosti kot tudi popolno personalizacijo v skladu s celostno grafično podobo organizacije. Aplikacijo lahko glede na zahtevo gostimo na vaši izbrani domeni. Na voljo je v slovenščini in je združljiva z vsemi operacijskimi sistemi ter napravami (računalnik, telefon, tablica, ...).
MojZaupnik postavlja varnost in zaupanje prijaviteljev na prvo mesto. S tem zagotavljamo, da so informacije in identiteta prijavitelja popolnoma zaščiteni, hkrati pa omogočamo učinkovito izmenjavo informacij z zaupnikom, ne da bi ogrozili anonimnost prijavitelja.
Vaš uspeh je naša prednostna naloga. Z našo aplikacijo dobite ne le zmogljivo orodje, ampak tudi tehnično podporo, ki vam je vselej na voljo. Dodatno vam nudimo tudi strokovno svetovanje s področja prava in postopkov ravnanja v skladu z Zakonom o zaščiti prijaviteljev - ZZPri.
Eden glavnih namenov zakona o žvižgačih je spodbujanje in varstvo prijavljanja nepravilnosti. Zaposleni imajo zdaj pravico prijaviti kršitve v organizaciji, ne da bi se bali kaznovanja ali maščevanja. To je ključno za zaščito zaposlenih in preprečevanje nepravilnosti v organizacijah. Aplikacija MojZaupnik omogoča, da lahko zaposleni vložijo prijavo na varovanem kanalu, kar pomeni, da se bo njihova identiteta ohranila v tajnosti.
Kontaktirajte nas
Zakon o zaščiti prijaviteljev (ZZPri) predstavlja pravni okvir, ki varuje posameznike, ki prijavljajo kršitve ali nepravilnosti v delovanju organizacij ali državnih organov, bolj znane kot prijavitelji ali žvižgači. Cilj zakona je zagotoviti ustrezno zaščito prijaviteljem in preprečiti diskriminacijo ali maščevanje zaradi njihovih prijav. V skladu s tem zakonom in evropsko direktivo imajo prijavitelji pravico do anonimne prijave kršitev ali nepravilnosti ter zaščito pred morebitnimi negativnimi posledicami. Prav tako jim je zagotovljeno pravno varstvo v primeru diskriminacije ali maščevanja. Prijavitelji lahko celo prejmejo finančne nagrade, če njihove prijave privedejo do odkritja nepravilnosti.
Zakon o zaščiti prijaviteljev ima ključno vlogo pri spodbujanju integritete in transparentnosti v družbi ter pri odkrivanju ter odpravljanju kršitev in nepravilnosti. Poleg tega prispeva k večji zaupnosti v javnih in zasebnih organizacijah, saj prijaviteljem omogoča občutek zaščite in varnosti pri njihovem delu. Zakon določa tudi pristojnosti Komisije za preprečevanje korupcije ter zaščitne in podporne ukrepe za preprečevanje ali odpravo povračilnih ukrepov.
Prijavitelj ali žvižgač je posameznik, ki obvešča o nepravilnostih ali nevarnostih z namenom preprečitve morebitne škode, nesreče ali kaznivega dejanja. Čeprav je žvižgaštvo v zadnjem času pogosto omenjano, je še vedno precej slabo razumljeno. Žvižgači so pogumni ljudje, ki razkrijejo nepravilnosti na delovnem mestu ali jih prijavijo pristojnim organom. Kljub pozitivnemu namenu pa lahko žvižgači doživljajo stigmatizacijo, zato je pomembno, da družba spodbuja ozaveščanje in izobraževanje o žvižgaštvu ter zagotavlja podporo in zaščito tistim, ki ga prakticirajo.
Zaupnik je oseba, ki jo imenuje nadzorni organ ali delodajalec in ima ključno vlogo v postopkih za zaščito prijaviteljev oz. žvižgačev. Naloga zaupnika je prejemanje prijav o kršitvah integritete ali korupcije ter zagotavljanje varovanja zaupnosti identitete prijaviteljev. Zaupnik mora izpolnjevati pogoje neodvisnosti, nepristranskosti ter imeti ustrezno strokovno znanje. V skladu z zakonskimi določili opravlja naloge, kot so obravnava prijav, nudenje informacij neanonimnim prijaviteljem o zaščiti po zakonu, svetovanje o pravnih možnostih v primeru povračilnih ukrepov, sodelovanje z organi za zunanjo prijavo ter preizkušanje notranjih prijav.
Vzpostavitev notranje prijavne poti vključuje imenovanje zaupnika, določitev naslova za prejem prijav ter sprejetje notranjega akta, ki natančno opredeljuje postopke in varnostne ukrepe, predvsem pa preprečuje razkritje identitete prijavitelja. Zakon o zaščiti prijaviteljev (žvižgačev) natančno določa, katere elemente mora vsebovati ta interni akt, med drugim imenovanje zaupnika, informacijsko podprt način prejema prijav, postopek obravnave prijave ter ukrepe za zaščito podatkov prijavitelja. Poleg tega morajo zavezanci predvideti tudi postopke za zunanje prijave organom in morebitnim institucijam EU.
Vzpostavitev notranjih prijavnih poti je obvezna za subjekte v javnem in zasebnem sektorju, ki zaposlujejo 50 ali več ljudi, ter za tiste z 10 ali več zaposlenimi, če opravljajo svojo glavno registrirano dejavnost na področjih zdravstva, zbiranja in distribucije vode, ravnanja z odplakami, zbiranja in odvoza odpadkov, pridobivanja sekundarnih surovin ter na področjih sanacije okolja in drugih postopkov ravnanja z odpadki. Prav tako morajo vzpostaviti notranje prijavne poti organizacije na področju visokega šolstva, ministrstva, vključno z organi v sestavi ministrstva, vladnimi službami, javnimi agencijami, uradom predsednika republike, sodiščem, Državnim odvetništvom, Državnim tožilstvom, Ustavnim sodiščem RS, Računskim sodiščem RS, Varuhom človekovih pravic, Informacijskim pooblaščencem, Komisijo za preprečevanje korupcije ter samoupravnimi lokalnimi skupnostmi.
Skladno z Zakonom o zaščiti prijaviteljev (žvižgačev) v Sloveniji so zavezanci dolžni do 1. marca tekočega leta poročati Komisiji za preprečevanje korupcije o številu prejetih notranjih prijav v preteklem letu. V tem poročilu morajo navesti tudi informacije o imenovanem zaupniku, ki je odgovoren za sprejem in obravnavo prijav ter za zagotavljanje zaščite prijaviteljev. S tem ukrepom zakon spodbuja transparentnost in učinkovito izvajanje notranjih postopkov za zaščito prijaviteljev ter preprečevanje korupcije v Sloveniji.
Ne glede na velikost vaše organizacije, bomo skupaj vzpostavili sistem notranjih prijavnih poti, ki bo zadostil vsem zakonskim standardom. Preverite naše pakete in izberite rešitev, ki najbolje ustreza zahtevam vaše organizacije.
created with
WordPress Website Builder .
